🎨 Spoznaj umetnino
Julija Glažar _ LJUDSKA MREŽA
To prostorsko delo je nastalo posebej za lokacijo ob reki Kolpi, ki jo domačini poznajo pod imenom Velikani oziroma Pr’jancu. Ime prostora izhaja iz mogočnih dreves, ki s svojo prisotnostjo ustvarjajo občutek veličine, trajnosti in povezanosti z zgodovino kraja. Delo sestavljata dva lesena okvirja in štiri viseče lesene letve, med katerimi je napeta in prepletena vrv. Preplet vrvi je navdihnila pajkova mreža naravna struktura, ki hkrati lovi, zadržuje in varuje. Pajkova mreža je prostor povezovanja, zaščite in ohranjanja.
To idejo prenašam v človeški prostor. Nastala je ljudska mreža, simbolna struktura, ki ne lovi žuželk, temveč spomine, zgodbe in odnos ljudi do tega kraja. Mreža postane metafora skupnega spomina lokalne skupnosti ter nevidnih vezi med ljudmi, naravo in preteklostjo. Okvirji delujejo kot nekakšna okna v prostor, skozi katera gledalec opazuje gozd in velikane. Skozi preplete vrvi se pogled razbije in ponovno sestavi, podobno kot se skozi čas prepletajo posamezne zgodbe in izkušnje domačinov. Delo ne posega v naravo kot tuj element, temveč skuša poudariti njeno prisotnost in pomen. Ljudska mreža tako postane dejanje ohranjanja simbolna zaščita velikanov in hkrati poklon kolektivnemu spominu kraja, ki ga soustvarjajo drevesa, reka Kolpa in ljudje, ki s tem prostorom živijo že generacije.
🌿 Rastline tega prostora
Topol, čemaž, jesenski podlesek (Colchicum), jesen, vrbe, jelše, petelinček (Corydalis), tropotec, marjetice (Bellis perennis), veternice (Anemone), zlatice (Ranunculus), bršljan (Hedera), mahovi, Veronica, pljučnik, mlade jelke (Abies alba), glog, zvončki, trobentice,…
🧘 Meditativni namig
Ustavi se ob drevesu.
Začuti njegovo trdnost.
Kaj je tisto v tebi, kar ostaja trdno tudi takrat, ko se vse okoli tebe spreminja?
Tvoji največji potenciali morda niso nekaj, kar moraš šele ustvariti.
Morda že ves čas mirno rastejo v tebi.
📖 Zgodba kraja
Pr Jancu nosi ime po jancu – črnem topolu, Populus nigra, ki je nekoč rasel ob Kolpi v mogočnih primerkih. Njegov les, lahek, mehak in hkrati trpežen ter odporen na zvijanje in vlago, dober izolator je bil pomemben gradnik kostelskih vrhhlevnih hiš, zlasti za notranje lesene stene. Danes ostajajo le še redka stara drevesa, prostor pa tiho opominja na nekoč živo povezanost človeka z reko, drevesom in znanjem, ki počasi izginja.